Prednosti hidroponike so običajno naštete kot kup superlativov brez ene same številke. Tukaj gre drugače: vsaka trditev dobi vrednost — na koncu pa je še seznam tistega, česar hidroponika ne reši.
Voda: 90 % ni marketinška številka
Na gredi večina zalivalne vode nikoli ne pride do korenin. Del pronica pod koreninsko cono, del izhlapi s celotne površine tal, del popije plevel. V zaprtem sistemu voda kroži: izgubi se le tisto, kar rastlina res popije in odda skozi liste.
| Klasična greda | Zaprt hidroponski sistem | |
|---|---|---|
| Voda na kilogram solate | približno 250 L | približno 20 L |
| Izguba s pronicanjem v tla | 40–60 % zalivanja | 0 % |
| Izhlapevanje s površine | celotna površina grede | samo odprtina rezervoarja |
| Voda, ki res gre v rastlino | manjši del | skoraj vsa |
Razmerje 250 proti 20 litrom na kilogram izhaja iz primerjalnih poskusov v isti klimi in velja za zaprte sisteme. Odprti sistemi, ki raztopino spuščajo v odtok, te prednosti nimajo — pošteno povedano: prihranek prinaša zaprt krog, ne hidroponika sama po sebi.
V praksi stolpa: 32 rastlin v polni poletni rasti popije 3 do 6 litrov na dan. Rezervoar s 40 L dolivaš vsake 3 do 5 dni, rezervoar s 50 L približno enkrat na teden. Nič ni pronicalo v tla — ta voda je dobesedno šla v rastline.
Površina: 32 rastlin na pol kvadrata
Glava solate na gredi potrebuje razmik 25 do 30 cm, torej 11 do 16 rastlin na kvadratni meter. Za 32 glav potrebuješ 2 do 3 m² grede. Navpični stolp ima premer podnožja okoli 50 cm — to je 0,2 m² tlorisa, z dostopom naokoli realno pol kvadratnega metra.
- Stolp 180 cm, 32 sadilnih mest, tloris približno 0,2 m².
- Enaka količina na gredi: 2–3 m². Faktor 4 do 6.
- Brez sklanjanja — zgornja vrsta je v višini prsi, spodnja v višini kolen.
- Balkon s 4 m² sprejme dva stolpa in ostane še prostor za mizo.
Hitrost: zakaj je solata prej gotova
Korenina v raztopini ne troši energije za iskanje. Hranila so stalno na voljo, v pravem pH oknu in s kisikom ob korenini. Rezultat je krajši cikel — ne zato, ker bi bila rastlina drugačna, ampak zato, ker ozkega grla ni.
| Kultura | V zemlji (od setve) | V hidroponiki | Razlika |
|---|---|---|---|
| Rukola | 35–45 dni | 21–28 dni | okoli 35 % |
| Glavnata solata | 55–70 dni | 30–40 dni | okoli 40 % |
| Špinača | 45–55 dni | 30–40 dni | okoli 25 % |
| Bazilika, prvi rez | 50–60 dni | 30–35 dni | okoli 40 % |
| Motovilec | 60–75 dni | 40–50 dni | okoli 30 % |
Pomembna omejitev: te številke veljajo pri 18–24 °C in ob dovolj svetlobe. Novembra na severnem balkonu brez LED ne raste nič hitro, ne glede na sistem. Meja je svetloba, ne metoda — več v besedilu Osvetlitev.
Brez plevela, brez kopanja, brez preventivnega škropljenja
- Plevel: ni tal, ni banke semen v tleh, ni pletja. To je 1–2 uri na teden, ki v sezoni preprosto odpadeta.
- Polži: redko splezajo meter po gladkem PETG. Redko, ne nikoli.
- Talne bolezni: strune, talne glive in ogorčice nimajo kje živeti.
- Vendar: listne uši, resarji in bela mušica priletijo po zraku. Hidroponika ni sterilno območje — glej Škodljivci in bolezni.
- Prava prednost: ker ne škropiš preventivno, ostane nadzor mehanski in biološki — lepljive plošče, raztopina mila, koristne žuželke.
Celo leto — in koliko to stane
Zunaj stolp v Sloveniji deluje približno od aprila do novembra. Znotraj z LED osvetlitvijo deluje dvanajst mesecev, a je takrat razsvetljava največja postavka na računu — ne črpalka.
| Postavka | Znesek | Opomba |
|---|---|---|
| Stolp, enkratno | 299,99–369 € | črpalka vključena |
| Elektrika za črpalko | 0,60–1,20 € na mesec | 5–10 W, odvisno od intervala |
| LED osvetlitev (notri) | 2,50–4 € na mesec | 40–60 W, 14 ur dnevno |
| Hranila | 15–25 € na sezono | za vseh 32 mest |
| Kocke substrata | 0,10–0,20 € na rastlino | kamena volna ali gobica |
| Merilnik pH in EC | 35–70 € enkratno | plus kalibracijske raztopine |
Izračun brez lepšanja: pri 5 ciklih na leto in realnih 28 od 32 uspelih rastlin je to okoli 140 glav. Po maloprodajni ceni 1,20 € je to 168 € vrednosti na leto. Stolp se torej ne izplača v prvi sezoni — ampak v drugi, in še to samo, če je res poln.
Slabosti, ki jih velja poznati pred nakupom
- Odvisnost od elektrike. Če poleti zmanjka toka, zgornje vrste to občutijo po 4 do 8 urah. Ponoči in v hladnem vremenu je težava precej manjša. Rešitev: majhna UPS enota za 30–50 €.
- Ni pufra. Zemlja odpušča napake tedne, voda ne odpušča nič. Če predoziraš gnojilo, rastlina reagira v 24 urah. Zato merjenje ni izbirno.
- Ni vsaka kultura primerna. Krompir, korenje, rdeča pesa, buče in koruza odpadejo. Paradižnik in kumare gredo, a potrebujejo oporo in bistveno več hranil kot solata.
- Voda se poleti segreje. Nad 24–26 °C pade raztopljeni kisik in naraste tveganje gnitja korenin. Rezervoar drži v senci, ne na južnem betonu.
- Alge. Vsaka svetloba, ki pade na raztopino, ustvari zeleni film — glej Alge.
- Vstop ni zastonj. Greda se začne z vrečko semen, stolp je naprava, ki se kupi.
Pošteno povedano: kdor ima 200 m² vrta, dobro zemljo in vodo iz vodnjaka, s hidroponiko ne reši nobene težave. Ta je odgovor na pomanjkanje prostora, vode in časa — in tam je res boljša. Kako to izgleda v konkretni izvedbi, opisuje besedilo Navpični stolp.