Zunaj je vprašanje osvetlitve rešeno: polno sonce da 1.800–2.200 µmol/m²/s, več kot katera koli LED svetilka, ki jo boš kupil. Težava se začne v zaprtem prostoru. Sobna razsvetljava, ki se tebi zdi povsem svetla, je za rastlino skoraj tema — na mizi pod običajno stropno svetilko izmeriš 10–30 µmol/m²/s. To je približno odstotek polnega sonca in prav zato rastline na polici v dnevni sobi zbledijo in se raztegnejo.
Štirje pojmi, ki jih res potrebuješ
| Pojem | Kaj meri | Zakaj je pomemben |
|---|---|---|
| PAR | Območje valovnih dolžin 400–700 nm, ki ga rastlina uporabi za fotosintezo | Ni številka, ampak razpon; vse ostalo se meri znotraj njega |
| PPFD | Število fotonov na sekundo na kvadratni meter (µmol/m²/s) | Jakost svetlobe na listu, ne na svetilki |
| DLI | Skupna dnevna doza fotonov (mol/m²/dan) | Edina številka, ki resnično napove rast |
| Kelvin (K) | Barva svetlobe: 3000 K topla, 6500 K hladna | Groba orientacija glede spektra, o jakosti ne pove nič |
| Lumen | Svetloba, utežena z občutljivostjo človeškega očesa | Za rastline zavajajoče — glej takoj spodaj |
Zakaj lumni zavajajo
Lumen je bil izumljen za ljudi. Utežen je s krivuljo občutljivosti očesa, ki ima vrh v zeleni barvi (555 nm) — zeleno pa rastlina najbolj odbija, prav zato je list zelen. Fotosinteza najbolj uporablja modro okoli 450 nm in rdečo okoli 660 nm, torej ravno tisto, česar lumen skoraj ne šteje. Svetilka z „10.000 lumni“ zato lahko da manj rasti kot svetilka s 6.000 lumni z drugačnim spektrom.
Pri nakupu glej µmol/J (učinkovitost). Poceni LED plošče s spletnih tržnic dosežejo 1,0–1,6 µmol/J, solidne rastlinske LED 2,3–2,8, vrhunske 3,0–3,5. Razlika med 1,3 in 2,6 pomeni polovico nižji račun za elektriko ob enaki rasti. Če proizvajalec ne navede niti µmol/J niti PPFD na določeni razdalji, nimaš česa primerjati.
DLI: računica, ki jo narediš na pamet
Formula je preprosta: DLI = PPFD × ure × 0,0036. Primer: 200 µmol/m²/s štirinajst ur da 200 × 14 × 0,0036 = 10,1 mol/m²/dan. Za solato je to nekoliko premalo — podaljšaj na 16 ur (11,5) ali povečaj na 250 µmol (14,4).
| Kultura | PPFD (µmol/m²/s) | Ure na dan | Ciljni DLI |
|---|---|---|---|
| Kalčki in mikrozelenjava | 100–150 | 14–16 | 6–10 |
| Solata, motovilec | 150–250 | 14–16 | 12–17 |
| Rukola, špinača, blitva | 150–250 | 12–14 | 10–16 |
| Bazilika, peteršilj, koper | 200–300 | 14–16 | 14–20 |
| Jagode | 250–350 | 12–14 | 17–22 |
| Paradižnik, paprika, čili | 300–500 | 12–16 | 20–30 |
Nad ciljnim DLI rastlina ne raste hitreje. Energijo namesto tega porabi za obrambo: listi zbledijo, robovi solate porjavijo (tipburn), nekatere sorte se obarvajo rdečkasto-vijolično zaradi antocianov. Več svetlobe brez več hranil in dovolj vode se vedno konča slabše kot zmerna svetloba.
Razdalja in razporeditev svetlobe
Jakost pada s kvadratom razdalje: če razmak podvojiš, na listu ostane četrtina svetlobe. Pri majhni svetilki 10 cm spremeni vse, pri veliki plošči je skoraj nepomembno.
- Listnata zelenjava in zelišča: 20–40 cm nad vrhom rastline.
- Plodovke: 30–50 cm — potrebujejo močnejšo svetlobo in jo prenesejo.
- Presvetlo: listi najbližje svetilki zbledijo, se zvijajo navzgor ali porjavijo po robu.
- Pretemno: steblo se raztegne, razmiki med listi postanejo veliki, rastlina se nagiba proti viru.
Navpični stolp je poseben primer: 32 sadilnih mest je razporejenih po 180 cm višine, zato ena stropna svetilka zgornje rastline ožge, spodnje pa pusti v poltemi. Zunaj to reši sonce, ki pada s strani in čez dan spreminja kot. V zaprtem prostoru potrebuješ svetlobo, ki stoji pokončno ob stolpu — dva LED trakova na obeh straneh ali en trak in obračanje stolpa za 90° vsakih nekaj dni. Več o sami konstrukciji v besedilu Navpični stolp.
Polni spekter ali „blurple“?
Vijolične svetilke (samo modre in rdeče diode, t. i. blurple) so bile pred desetimi leti učinkovitejše, ker so bile bele LED takrat šibke. Danes kakovostne bele LED z dodanimi rdečimi diodami pri 660 nm dosežejo enako ali boljšo učinkovitost — ob njih pa rastlino tudi dejansko vidiš. Pod vijolično svetlobo ne opaziš niti rumenega lista niti prvih škodljivcev.
Praktično: 3500–4000 K bela z dodatkom rdeče pokrije vse od kalitve do plodu. 6500 K ima več modre in daje bolj kompaktno, čokato rast — dobro za vzgojo sadik. 2700–3000 K ima več rdeče in podpira cvetenje ter nastavek plodov.
Koliko to stane elektrike
Računica: kWh na mesec = vati × ure na dan × 30 ÷ 1000. Cena elektrike v Sloveniji je okoli 0,17 €/kWh.
| Postavitev | Moč | Ure/dan | kWh/mesec | Strošek/mesec |
|---|---|---|---|---|
| LED trak za 2–3 rastline | 20 W | 14 | 8,4 | ~1,45 € |
| LED plošča za stolp v zaprtem | 60 W | 14 | 25,2 | ~4,30 € |
| Črpalka stolpa (v intervalih) | 8 W | 12 ekv. | 2,9 | ~0,50 € |
Pošteno povedano: v Nemčiji elektrika stane 0,30–0,40 €/kWh, tam ista plošča pride na 8–10 € mesečno. Gojenje solate pod umetno svetlobo torej ni cenejše od nakupa v trgovini. Splača se zaradi svežine, zaradi zelišč, ki jih sicer do polovice zavržeš, in zaradi nadzora nad tem, kaj je na listu. Zunaj, kjer svetlobo da sonce, plačaš samo črpalko — in računica je povsem drugačna.
Trajanje: 12 do 16 ur, ne 24
Večina kultur želi 12–16 ur svetlobe. Solata prenese tudi 18–20 ur in takrat raste hitreje, občutljivejše sorte pa dobijo rjave robove listov. Paradižnik je izrazita izjema: pri stalni svetlobi brez temne faze razvije klorozo in porumeni. Namesti časovnik in drži enak urnik vsak dan — rastline se odzivajo na ritem, ne le na količino.
Še en razlog za časovnik in premišljeno postavitev svetilke: svetloba, ki pada na rezervoar, hrani alge. Če je posoda prosojna, jo ovij ali jo drži v senci svetilke.