Največ rastlin se izgubi v prvih dveh tednih — še v kocki, dolgo preden sploh pridejo do stolpa. Vzrok skoraj nikoli ni hranilna raztopina. Seme ima zalogo za prvih 5–7 dni; potrebuje stabilno temperaturo, vlago brez zasičenja in zrak. Če te tri stvari urediš, kalivost realno zraste s približno 50 % na 85–95 %.
Temperatura substrata, ne sobe
Termometer na steni meri zrak, seme pa se odziva na kocko, v kateri leži. Mokra kamena volna na hladnih tleh je pogosto 3–5 °C hladnejša od zraka, ker jo izhlapevanje hladi. Zato meri z vbodnim termometrom v sami kocki. Grelna podloga z 10–20 W pod pladnjem reši težavo za vse toplotoljubne kulture.
Druga smer je enako nevarna. Solata nad 25–28 °C zaide v termodormanco: seme zaklene kalitev in ne vznikne, čeprav je vse drugo popolno. Poleti to pomeni setev zvečer, v najhladnejšem prostoru, ali pa seme 24–48 ur prej postaviš v hladilnik na 4–6 °C.
| Kultura | Temp. kalitve | Dni do vznika | Svetloba? | V stolp po |
|---|---|---|---|---|
| Solata | 15–20 °C | 4–7 | svetlobni kalivec | 12–18 dni |
| Rukola | 15–22 °C | 3–7 | vseeno | 10–14 dni |
| Špinača | 10–18 °C | 7–14 | temni kalivec | 16–22 dni |
| Motovilec | 10–15 °C | 10–14 | temni kalivec | 20–28 dni |
| Ohrovt / kale | 15–22 °C | 4–7 | vseeno | 12–18 dni |
| Blitva | 15–22 °C | 7–14 | temni kalivec | 16–20 dni |
| Bazilika | 20–25 °C | 7–14 | svetlobni kalivec | 20–28 dni |
| Peteršilj | 18–22 °C | 14–28 | temni kalivec | 28–35 dni |
| Koriander | 18–22 °C | 7–14 | temni kalivec | 18–24 dni |
| Drobnjak | 18–22 °C | 10–14 | temni kalivec | 25–30 dni |
| Paradižnik | 22–26 °C | 6–10 | temni kalivec | 25–35 dni |
| Paprika / čili | 25–28 °C | 10–21 | temni kalivec | 30–40 dni |
Vrednosti v zadnjem stolpcu veljajo za sobne razmere in spodobno svetlobo. Pozimi ob šibki razsvetljavi prištej 20–30 % časa — sadika ne bo hitreje pripravljena samo zato, ker tako pravi koledar.
Svetlobni in temni kalivci
Del semen potrebuje svetlobni signal, da sploh začne kaliti, drugi del ga ne prenese. V praksi se razlikuje le globina setve, a ta odloča o vsem: svetlobni kalivec, zakopan 1 cm globoko, ne vznikne nikoli.
- Svetlobni kalivci (solata, bazilika, zelena, timijan, kamilica): seme položi na površino ali pokrij z največ 2–3 mm vermikulita
- Temni kalivci (paradižnik, paprika, špinača, motovilec, peteršilj, koriander, čebula): globina 5–8 mm, v kocki kamene volne vedno do dna luknjice
- Pravilo brez tabele: globina = 2× premer semena
- Če nisi prepričan, sej plitvo. Pregloboko zakopano seme je pogostejši vzrok neuspeha kot preveč svetlobe.
Setev v kameno volno ali peno, korak za korakom
Kamena volna pride iz tovarne s pH 7,5–8,5, kar je za mlade korenine preveč, zato jo pred setvijo vedno kondicioniraš. Penastih PU vložkov ni treba namakati — so pH-nevtralni, dovolj je čista voda.
- 1. Vodo nastavi na pH 5,5 in kocke namakaj 30–60 minut, dokler niso povsem nasičene
- 2. Vzemi jih ven in pusti, da odvečna voda odteče sama — NIKOLI ne stiskaj kamene volne, zmečkana vlakna ne držijo več zraka
- 3. V vsako luknjico po 2 semeni (varovalka: kupljeno seme kali 80–95 %, starejše precej slabše)
- 4. Luknjico zapri s prstom ali pokrij z 2–3 mm vermikulita, odvisno od tipa kalivca
- 5. Pokrov ali prozorna folija do vznika: cilj je 90–95 % zračne vlage, a vsak dan 5 minut prezrači, sicer dobiš plesen
- 6. Takoj ko prvi kalčki predrejo površino, gre pokrov dol in luč gor — že 24 ur zamude da dolge, tanke sadike
- 7. Prvih 3–5 dni samo čista voda; hranila uvedi šele s prvim pravim listom, in to v polovični dozi
- 8. Substrat drži vlažen, ne moker: kocka, ki stoji v 2 cm vode, ostane brez kisika in korenina počrni
| Faza | Temp. substrata | Zračna vlaga | Svetloba | EC / pH raztopine |
|---|---|---|---|---|
| Setev → vznik | glede na kulturo | 90–95 % | potrebna le pri svetlobnih kalivcih | čista voda, pH 5,5–6,0 |
| Vznik → 1. pravi list | 18–24 °C | 60–75 % | 14–16 h, 100–200 µmol/m²/s | EC 0,4–0,8 |
| Pred presajanjem | 18–22 °C | 50–65 % | 14–16 h, 200–300 µmol/m²/s | EC 0,8–1,2 |
Kdaj sme sadika v stolp
Ne glej koledarja, ampak rastlino. Trije znaki morajo biti izpolnjeni hkrati:
- Korenina moli 2–5 cm iz kocke, najbolje z več kot enim belim vršičkom — belo pomeni zdravo, rjavo pomeni preveč vode
- 2–4 pravi listi (kličnih listov ne štejemo)
- Sadika stoji pokončno, steblo ni tanjše od vžigalice in se ne polega — izdolžene rastline v stolpu redko ujamejo ostale
Kocko 25 mm vstavi v mrežasti lonček tako, da se njen spodnji rob dotika curka raztopine ob steni ali je največ 1–2 cm nad njim. Prvih 48 ur korenina še ne doseže vodnega toka, zato mora kocka ostati vlažna sama od sebe. Več o nosilnih materialih najdeš v besedilu o substratih, več o količini svetlobe pa v besedilu o osvetlitvi.
Praktičen nasvet za stolp z 32 mesti: ne sej vseh 32 naenkrat. Vsaka dva tedna nastavi 6–8 kock. Sicer ti vse dozori v istem tednu, potem pa mesec dni nimaš ničesar.
Tri napake, ki se stalno ponavljajo
- Polna doza gnojila že prvi dan: EC nad 1,2 v fazi kalitve vleče vodo iz semena, namesto da bi jo dajal. Take kalice nikoli ne pridejo prek stadija kličnih listov.
- Predolgo zaprt pokrov: po vzniku 95 % vlage vodi naravnost v padavico kalčkov (damping-off, običajno Pythium). Prepoznaš jo po steklastem, stanjšanem steblu tik nad substratom.
- Staro seme brez testa: solata zdrži 3 leta, paradižnik 4–6, kumara 5–8 — peteršilj in drobnjak pa padeta že po 1–2 letih. Test kalivosti z 10 semeni na vlažnem papirju te stane teden dni in prihrani mesec.