Za rast je nujnih 17 elementov. Ogljik, vodik in kisik rastlina vzame iz zraka in vode — teh ne plačaš. Preostalih 14 mora priti iz hranilne raztopine, in to v pravem medsebojnem razmerju. Presežek je enako škodljiv kot pomanjkanje, saj se ioni na korenini izpodrivajo: veliko kalija zavre privzem kalcija in magnezija, veliko amonija zavre kalcij.
Kaj počne posamezen element
- Dušik (N) — gradi beljakovine in klorofil, motor listne mase. Preveč dušika da mehak, vodén list, ki privablja listne uši.
- Fosfor (P) — prenos energije, razvoj korenin, cvetenje. Pri vodi pod 15 °C se slabo privzema.
- Kalij (K) — uravnava listne reže, čvrstost celic, sladkorje in okus ploda.
- Kalcij (Ca) — cement celičnih sten. Giblje se izključno navzgor, skupaj z vodo.
- Magnezij (Mg) — osrednji atom molekule klorofila. Brez njega ni zelene barve.
- Žveplo (S) — aminokisline; s sulfatnimi gnojili pride samo od sebe in redko manjka.
- Elementi v sledovih — Fe, Mn, Zn, B, Cu, Mo. Potrebni v miligramih, a njihovo pomanjkanje ustavi rast enako hitro kot manjkajoči dušik.
Koliko česa — konkretne številke
| Element | Listnata zelenjava (mg/l) | Plodovke (mg/l) |
|---|---|---|
| Dušik (N) | 100–130 | 150–190 |
| Fosfor (P) | 30–45 | 40–55 |
| Kalij (K) | 120–160 | 250–320 |
| Kalcij (Ca) | 100–140 | 150–190 |
| Magnezij (Mg) | 30–45 | 45–60 |
| Železo (Fe) | 1,5–2,5 | 2,0–3,0 |
| Mn / Zn / B | 0,5 / 0,1 / 0,3 | 0,6 / 0,15 / 0,4 |
Če imaš trdo vodo — v večjem delu Slovenije je 15–25 °dH običajno — ti pipa že prinese približno 100–180 mg/l kalcija in nekaj magnezija. To pokrije skoraj celotno potrebo solate. Zato ista doza gnojila v dveh krajih ne da enakega rezultata; podrobnosti v besedilu kakovost vode.
Kje se simptom pojavi — to je pol diagnoze
Dušik, fosfor, kalij in magnezij so gibljivi: rastlina jih ob pomanjkanju preseli iz starega lista v novega. Njihovo pomanjkanje se zato vedno začne spodaj. Kalcij, železo, bor in mangan so negibljivi — ko so enkrat vgrajeni, ostanejo tam, zato se njihovo pomanjkanje pokaže zgoraj, na najmlajših listih.
| Simptom | Kje | Vzrok | Kaj narediti |
|---|---|---|---|
| Starejši listi enakomerno porumenijo | spodaj | Dušik (N) | Zamenjaj raztopino, preveri EC |
| Rumeno med zelenimi žilami na najmlajših listih | zgoraj | Železo (Fe) — v 9 od 10 primerov pH nad 6,5 | Najprej pH na 5,8, šele nato kelat |
| Enak vzorec, a na starih listih | spodaj | Magnezij (Mg) | Grenka sol 0,3–0,5 g/l |
| Rjavi, papirnati robovi mladih srčnih listov | zgoraj, znotraj | Kalcij (Ca) — tipburn | Gibanje zraka, vlaga pod 75 %, nižji EC |
| Črna vdrta pega na dnu ploda | plod | Transport kalcija, ne pomanjkanje v vodi | Enakomerno zalivanje, nižji EC in kalij |
| Zakrnel vrh rasti, votla in krhka stebla | zgoraj | Bor (B) | Odmerjaj zelo previdno, 0,3 mg/l zadošča |
| Majhni temnozeleni listi, vijoličasta stebla | spodaj | Fosfor (P), pogosto voda pod 15 °C | Izmeri temperaturo rezervoarja |
| Nekrotičen rob starih listov, rastlina mlahava ob mokrih koreninah | spodaj | Kalij (K) ali gniloba korenin | Preveri barvo korenin in prezračenost |
Pri železu je oblika pomembnejša od količine: Fe-EDTA drži železo v raztopini do pH 6,5, Fe-DTPA do 7,0, Fe-EDDHA pa tudi nad 8 (a obarva vodo rdeče). Če ti pH stalno uhaja navzgor, zamenjava kelata pomeni več kot dodajanje železa. Glej pH vrednost.
Kalcij: težava transporta, ne odmerjanja
Kalcij potuje po ksilemu samo z vodo, voda pa gre tja, kjer je izhlapevanje največje — v velike, odprte liste. Mlado srce solate ali vrh ploda paradižnika skoraj ne transpirirata. Zato je kalcij lahko v rezervoarju povsem urejen, konice notranjih listov pa vseeno porjavijo. To je tipburn in najpogostejša pritožba pri solati v zaprtem prostoru.
- Vlaga zraka trajno nad 80 % — list ne izhlapeva, kalcij ne potuje. Majhen ventilator pomaga bolj kot katerikoli dodatek.
- Prehitra rast ob visokem dušiku — novo tkivo nastaja hitreje, kot kalcij pride do njega.
- Previsok EC — korenina težje vleče vodo, transport se upočasni.
- Veliko kalija in magnezija — kalcij izpodrivata že na korenini.
- Pri paradižniku isti mehanizem povzroči cvetno gnilobo ploda: črno, vdrto pego na dnu ploda. Škropljenje ploda s kalcijem malo pomaga, ker ima plod komaj kaj listnih rež.
Eno-, dvo- ali trikomponentno gnojilo
Kalcijev nitrat se v koncentratu ne sme srečati s sulfati in fosfati — nastaneta sadra in kalcijev fosfat, bela oborina, ki je za rastlino izgubljena. Zato resna gnojila pridejo v vsaj dveh delih: A (kalcij) in B (vse ostalo). Pravilo: A in B nikoli ne zlivaj skupaj nerazredčena, vsak del posebej dodaj v vodo.
- Enokomponentno — najpreprostejše, a razmerje je zaklenjeno in rastline ne moreš prestaviti iz listne v plodno fazo.
- Dvokomponentno (A + B) — standard v hidroponiki in dober kompromis za domači stolp.
- Trikomponentno (Grow / Micro / Bloom) — največ svobode, a tudi največ prostora za napako.
Načelo Masterblend
Masterblend 4-18-38 je najbolj znan „profesionalni“ recept in deluje s tremi praški: Masterblend, kalcijev nitrat in grenka sol (magnezijev sulfat), v razmerju 2 : 2 : 1.
| Sestavina | Na 10 l — plodovke | Na 10 l — listnata |
|---|---|---|
| Masterblend 4-18-38 | 6,3 g | 3,2 g |
| Kalcijev nitrat | 6,3 g | 3,2 g |
| Magnezijev sulfat | 3,2 g | 1,6 g |
| Pričakovan EC | okoli 2,2 mS/cm | okoli 1,2 mS/cm |
Vsak prašek raztopi posebej v malo mlačne vode in šele nato zlij v rezervoar, kalcijev nitrat zadnji. Za 40-litrski stolp je to približno 13 + 13 + 6 g za plodovke oziroma polovica tega za solate. Tehtnica je izhodišče, EC pa resnica — izmeri ga po mešanju.
NPK: list ni plod
Solata in zelišča želijo razmerje N : K okoli 1 : 1,2. Paradižnik, paprika in jagoda želijo 1 : 2 — kalij gradi sladkor in čvrstost ploda, medtem ko preveč dušika v plodni fazi da bujno rastlino z malo pridelka. V navpičnem stolpu si vseh 32 mest deli isti rezervoar, zato dveh receptur ni mogoče voziti hkrati. Praktično: bodisi voziš listno recepturo in sprejmeš pri paradižniku nekoliko manjši, a povsem korekten pridelek, bodisi stolp za eno sezono nameniš plodovkam.